HPV so obsežna družina DNK virusov z veliko različicami, ki jih imenujemo genotipi. Teh je več kot 100 različnih.

HPV delimo na nizkorizične in visokorizične. Nizkorizični (najpomembnejša sta HPV-6 in HPV-11) so odgovorni za nastanek genitalnih bradavic in ploščato-celičnih papilomov grla. Visokorizični pa povzročajo rak materničnega vratu, zadnjika, penisa, nožnice in ženskega zunanjega spolovila ter rak v ustni votlini (večinoma rak tonzil). Najpomembnejša visokorizična genotipa sta HPV-16 in HPV-18. Visokorizični genotipi HPV z visokim tveganjem so bili ugotovljeni v več kot 99 % biopsij raka materničnega vratu in sicer pri bolnicah z različnih celin sveta.

Z genetsko diagnostiko, ki jo ponujamo v našem Inštitutu, bomo ugotovili, če ste okuženi s HPV ter določili, če ste s katerim od najpogosteje prisotnih.

Testiramo 29 različnih genotipov, od tega 18 takšnih, ki spadajo v visokorizično oziroma onkogen skupino HPV, na podlagi česar vam lahko določimo oceno tveganja za razvoj rakavega obolenja. Klasično ugotavljanje predrakavih sprememb poteka s testom PAP, ki je sicer učinkovit presejalni test, vendar je metoda, za razliko od DNK analize, bolj odvisna od kvalitete brisa in je manj občutljiva, torej zazna prisotnost virusa, ko je le-ta že bolj razširjen.

Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba. Tveganje za okužbo je večje pri tistih, ki s spolnimi odnosi začnejo v zgodnji mladosti, in pri tistih, ki imajo številne spolne partnerje.

Virus živi v koži ali sluznici in lahko ne povzroča nobenih težav, zato ljudje, ki so okuženi s HPV in ne kažejo nobenih simptomov, večinoma za to niti ne vedo. V večini primerov okužba s HPV izzveni sama od sebe v 8-12 mesecih. V približno 15 odstotkih primerov pa imunskemu sistemu virusa ne uspe premagati in tako se razvije latentna okužba, ki se lahko vleče več let.